Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen sodita med najpogostejše nevrodegenerativne bolezni, ki prizadenejo centralni živčni sistem. V Sloveniji živi približno 30.000 ljudi z demenco, od katerih ima večina Alzheimerjevo bolezen, medtem ko Parkinsonovo bolezen ocenjujemo na okoli 4.000 primerov.
Centralni živčni sistem sestavljajo možgani in hrbtenjača, ki omogočata komunikacijo med različnimi deli telesa. Pri nevrodegenerativnih boleznih prihaja do postopnega propadanja živčnih celic, kar vpliva na kognitivne funkcije in gibanje.
Ključne razlike med boleznima:
Prvi opozorilni znaki Alzheimerjeve bolezni vključujejo pozabljivost vsakdanjih stvari, težave z reševanjem problemov, zmedo glede časa in kraja ter spremembe v razpoloženju. Pogosto se simptomi razvijajo postopno in jih družinski člani sprva pripisujejo normalnemu staranju.
Bolezen poteka v treh glavnih fazah - zgodnji, srednji in pozni stadij. V zgodnjem stadiju so simptomi blagi, v srednjem se pojavijo večje težave z vsakdanjimi opravili, v poznem stadiju pa bolniki potrebujejo popolno oskrbo.
Diagnoza temelji na temeljiti medicinski anamnezi, kognitivnih testih, laboratorijskih preiskavah in slikovnih metodah kot so CT ali MRI možganov. Zgodnja diagnoza omogoča boljše načrtovanje zdravljenja.
Redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, duševna stimulacija in socialni stiki lahko upočasnijo napredovanje bolezni in izboljšajo kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev.
Inhibitorji holinesteraze predstavljajo prvo linijo zdravljenja blage do zmerne Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji. Ti zdravilni učinkovini delujejo tako, da zavirajo encim holinesterazo, ki razgrajuje acetilholin - nevrotransmiter, ki je ključen za spomin in učenje. Na slovenskem trgu so dostopni trije glavni inhibitorji holinesteraze:
Memantin je edino odobreno zdravilo za zdravljenje zmerne do hude Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji. Deluje kot antagonist NMDA receptorjev in ščiti možganske celice pred prekomerno stimulacijo z glutamatom, kar lahko povzroči poškodbe nevronov. Memantin lahko upočasni napredovanje bolezni in izboljša kognitivne funkcije ter vsakodnevne aktivnosti bolnikov.
V Sloveniji je pogosto uporabljena kombinirana terapija, ki združuje inhibitorje holinesteraze z memantinom. Ta pristop se je izkazal za učinkovitejšega pri bolnikih z zmerno do hudo Alzheimerjevo boleznijo, saj deluje na različne nevrotransmiterske sisteme hkrati.
Vsa zdravila za Alzheimerjevo bolezen zahtevajo postopno uvajanje z manjšimi odmerki, ki se počasi povečujejo do terapevtske doze. To omogoča boljšo tolerabilnost in zmanjša tveganje za stranske učinke. Zdravila se običajno jemljejo z obroki hrane za boljšo prebavljivost.
Najpogostejši stranski učinki vključujejo prebavne težave (slabost, bruhanje, driska), glavobole in vrtoglavico. Zdravila so kontraindicirana pri znani preobčutljivosti na učinkovino in zahtevajo previdnost pri bolnikih s srčnimi aritmijami, črevnimi obstrukcijami ali hujšimi jetrnimi okvari.
Parkinsonova bolezen se najpogosteje prepozna po značilnih motoričnih simptomih, ki nastanejo zaradi pomanjkanja dopamina v možganih. Glavni motorični simptomi vključujejo:
Poleg motoričnih simptomov Parkinsonova bolezen povzroča tudi različne nemotorične simptome, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja. Ti vključujejo depresijo, anksioznost, motnje spanja, zaprtje, težave z govorjem in požiranjem ter kognitivne spremembe. Pogosto se ti simptomi pojavijo že pred motoričnimi znaki.
Parkinsonova bolezen nastane zaradi postopnega propadanja dopaminskih nevronov v substantia nigra področju možganov. Vzrok tega procesa v večini primerov ni znan (idiopatska oblika), vendar raziskave kažejo na kompleksno interakcijo med genetskimi dejavniki, staranjem in okoljskimi vplivi. Le majhen delež primerov je posledica znanih genetskih mutacij.
Diagnoza Parkinsonove bolezni v Sloveniji temelji predvsem na klinični oceni nevrologa, ki temelji na prepoznavanju značilnih motoričnih simptomov in njihovem odzivu na dopaminsko terapijo. Dodatne preiskave, kot so DaTSCAN, MRI možganov ali specifični klinični testi, se uporabljajo za izključitev drugih vzrokov parkinsonizma in potrjevanje diagnoze v nejasnih primerih.
Na slovenskem farmacevtskem trgu je na voljo več skupin zdravil za zdravljenje Parkinsonove bolezni, ki delujejo na različne načine za obvladovanje simptomov. Najpogosteje predpisana so zdravila z aktivno sestavino levodopa v kombinaciji s karbidopa, ki pomagata povečati raven dopamina v možganih. Med pomembne terapevtske možnosti spadajo tudi dopaminski agonisti, kot sta pramipeksol in ropinirol, ki neposredno stimulirata dopaminske receptorje.
Za ohranjanje ravni dopamina se uporabljajo MAO-B inhibitorji, predvsem selegilin in rasagilin, ter COMT inhibitorji. Amantadin predstavlja dodatno možnost zdravljenja, še posebej pri obvladovanju diskinezij. Uspešnost terapije je močno odvisna od pravilne uporabe zdravil in doslednega upoštevanja časovnega režima jemanja, saj nepravilno odmerjanje lahko vpliva na učinkovitost zdravljenja in pojav stranskih učinkov.
Rednost jemanja zdravil je ključnega pomena za uspešno obvladovanje Parkinsonove bolezni. Bolniki morajo striktno upoštevati predpisane časovne intervale, saj nepravilno jemanje lahko povzroči nihanja v simptomih. Pomembno je poznavanje možnih interakcij z drugimi zdravili, zato je potrebno farmacevta ali zdravnika obvestiti o vseh vzporedno uporabljanih preparatih.
Pri shranjevanju zdravil je treba upoštevati navodila na embalaži in jih hraniti na suhem, temnem mestu, nedostopnem otrokom. Farmacevt igra ključno vlogo pri svetovanju o pravilni uporabi zdravil in prepoznavanju morebitnih stranskih učinkov.
