Alergije so prekomerne reakcije imunskega sistema na običajno neškodljive snovi iz okolja, kot so cvetni prah, hišni pršice, hrana ali zdravila. Pri alergijskih reakcijah imunski sistem napačno prepozna alergene kot nevarne snovi in sproži vnetno reakcijo, ki se kaže z različnimi simptomi - od srbenja in izpuščajev do hujših težav z dihanjem.
Imunski sistem pri alergijah proizvaja protitelesa IgE, ki se vežejo na mastocite in bazofle. Ob ponovnem stiku z alergenom se iz teh celic sprošča histamin in druge vnetne snovi, ki povzročijo značilne alergijske simptome. Pravočasno zdravljenje alergij je ključno za preprečevanje poslabšanja stanja in izboljšanje kakovosti življenja.
Antialergijska zdravila delujejo na različne načine - najpogosteje blokirajo histaminske receptorje, stabilizirajo mastocite ali zmanjšujejo vnetje. Glede na mehanizem delovanja ločimo antihistaminike, kortikosteroide, stabilizatorje mastocitov in biološka zdravila. Izbira ustreznega zdravila je odvisna od vrste alergije, intenzivnosti simptomov in individualnih potreb pacienta.
Antihistaminiki so temelj antialergijske terapije in delujejo z blokiranjem histaminskih H1 receptorjev, s čimer preprečujejo ali zmanjšujejo alergijske simptome. Histamin je glavna snov, odgovorna za srbenje, otekanje, rdečico in povečano izločanje sluzi pri alergijskih reakcijah.
Antihistaminiki druge in tretje generacije so danes prva izbira zdravljenja, saj slabo prehajajo krvno-možgansko pregrado in zato povzročajo manj zaspanosti. Učinkoviti so pri zdravljenju alergijskega rinitisa, urtikarije in drugih alergijskih kožnih reakcij. Pomembna je redna uporaba, saj preventivno jemanje zagotavlja boljši nadzor nad simptomi kot občasno zdravljenje akutnih epizod.
Lokalno zdravljenje alergijskega rinitisa predstavlja učinkovito možnost za obvladovanje simptomov kot so zamašen nos, kihanje in srbenje. Nosni spreji in kapljice delujejo neposredno na mestu vnetja, kar omogoča hitrejši učinek z manjšimi stranskimi učinki v primerjavi s sistemskimi zdravili.
Kortikosteroidni nosni spreji so zlati standard za zdravljenje alergijskega rinitisa. Najpogosteje uporabljeni učinkovini sta mometazon, flutikazon in budezonid. Ti spreji zmanjšujejo vnetje sluznice in preprečujejo sproščanje snovi, ki povzročajo alergijske reakcije. Redna uporaba je ključna za optimalen učinek.
Antihistaminski nosni spreji z azelastinom ali levokabastinom hitro ublažijo srbenje in kihanje. Dekongestivni spreji so primerni le za kratkoročno uporabo, saj lahko podaljšana uporaba povzroči odvisnost.
Alergijska konjunktivitis se kaže s simptomi kot so rdečina oči, srbenje, solzenje in občutek peska v očeh. Lokalno zdravljenje z očesnimi kapljicami predstavlja prvo izbiro za obvladovanje teh neprijetnih simptomov, saj deluje neposredno na prizadetem mestu.
Ketotifen, azelastin in olopatadin so učinkovite učinkovine, ki hitro ublažijo srbenje in rdečino. Te kapljice blokirajo histaminske receptorje in preprečujejo sproščanje snovi, ki povzročajo alergijske reakcije. Uporaba je možna po potrebi ali preventivno pred izpostavitvijo alergenom.
Pri uporabi očesnih kapljic je pomembno upoštevati naslednje smernice:
Stabilizatorji mastocitov in kombinirana očesna zdravila so primerni za dolgotrajno uporabo in preprečevanje ponovitev simptomov.
Sistemski kortikosteroidi so močna protivnetna zdravila, ki jih uporabljamo pri hudih alergijskih reakcijah, ko lokalno zdravljenje ni dovolj učinkovito. Prednizolon in metilprednizolon sta najpogosteje predpisana sistemska kortikosteroida za obvladovanje hudih alergijskih simptomov, kot so generalizirana koprivnica, angionevrotski edem ali hude astmatične napade.
Kratkoročna uporaba kortikosteroidov (do 7 dni) je običajno varna in učinkovita, medtem ko dolgoročna uporaba zahteva skrbno spremljanje zaradi možnih stranskih učinkov. Ti vključujejo povišan krvni sladkor, povečano občutljivost za okužbe, osteoporozo in motnje spanja.
Za življenjsko nevarne anafilaktične reakcije je epinefrin (adrenalin) zdravilo prvega izbora, ki se aplicira intramuskularno z avtoinjektor pero. Med specializirana antialergijska zdravila spadajo tudi montelukast za astmo in alergijski rinitis ter kromoglicinska kislina za preprečevanje alergijskih reakcij. Ta zdravila delujejo preventivno in so še posebej koristna pri dolgotrajnem obvladovanju alergij.
Izbira primernega antialergijskega zdravila je odvisna od vrste in resnosti alergijskih simptomov. Za blage simptome so primerni antihistaminiki druge generacije, medtem ko lokalna kortikosteroida pomagajo pri vnetnih procesih. Vedno se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, če simptomi ne izginjajo po 3-5 dneh zdravljenja ali če se poslabšajo.
Pri otrocih je potrebna posebna previdnost pri doziranju, medtem ko starejši lahko potrebujejo prilagoditve zaradi spremenjenega metabolizma zdravil. Med nosečnostjo so varni nekateri antihistaminiki in lokalni kortikosteroidi, vendar se je treba posvetovati z zdravnikom. Doječe matere naj upoštevajo, da se nekatera zdravila izločajo v mleko.
