Kardiovaskularne bolezni predstavljajo skupino obolenj, ki prizadenejo srce in krvne žile. Med najpogostejše spadajo arterijska hipertenzija, ishemična bolezen srca, srčna kap in bolezni perifernih žil. V Sloveniji so kardiovaskularne bolezni glavni vzrok smrti in predstavljajo resno javnozdravstveno težavo, saj prizadenejo več kot tretjino odrasle populacije.
Glavni dejavniki tveganja vključujejo visok krvni tlak, povišan holesterol, kajenje, sladkorno bolezen, debelost, pomanjkanje telesne aktivnosti in genetsko predispozicijo. Pomembno je poudariti, da je večino teh dejavnikov mogoče nadzorovati z ustreznim načinom življenja in rednim zdravljenjem.
Zgodnja obravnava in pravilno zdravljenje kardiovaskularnih bolezni sta ključna za preprečevanje zapletov in izboljšanje kakovosti življenja. Redni zdravniški pregledi, upoštevanje predpisane terapije in zdrav življenjski slog so temelj uspešnega obvladovanja teh bolezni.
Arterijska hipertenzija ali visok krvni tlak je kronično stanje, pri katerem je tlak krvi v arterijah trajno povišan nad normalne vrednosti. Za hipertenzijo govorimo, ko sistolični tlak presega 140 mmHg ali diastolični tlak presega 90 mmHg. Gre za eno najpogostejših kroničnih bolezni, ki v Sloveniji prizadene približno 30% odrasle populacije.
Arterijska hipertenzija je pogosto imenovana "tihi ubijalec", ker se v zgodnjih stadijih pogosto ne kaže z očitnimi simptomi. Ko se simptomi pojavijo, lahko vključujejo glavobole, omotico, kratko sapo, bolečine v prsih in motnje vida. Zato je redna kontrola krvnega tlaka izjemno pomembna.
Za zdravljenje arterijske hipertenzije je na voljo več skupin učinkovitih zdravil:
Zdravila za arterijsko hipertenzijo je treba jemati redno, tudi če se počutite dobro. Nikoli ne prenehajte z jemanjem zdravil brez posvetovanja z zdravnikom. Najbolje je, da zdravila jemljete ob istem času vsak dan, najraje zjutraj. V primeru pozabe doze jo vzemite takoj, ko se spomnite, razen če je že čas za naslednjo dozo.
Ishemična bolezen srca nastane zaradi zmanjšanega dotoka krvi v srčno mišico, najpogosteje zaradi ateroskleroze koronarnih arterij. Glavni vzroki vključujejo visok krvni tlak, zvišan holesterol, sladkorno bolezen, kajenje in pomanjkanje gibanja. Simptomi se manifestirajo kot bolečina v prsih, dušenje, utrujenost in občutek pritiska.
Ločimo stabilno angino, ki se pojavlja ob naporu, nestabilno angino s spreminjajočimi se simptomi in vazospastično angino zaradi krčev žil. Stabilna angina je najpogostejša oblika in se običajno umiri z mirovanjem.
Pri akutnem napadu angine je ključno takojšnje jemanje nitroglicerina pod jezik in počitek. Če se simptomi ne izboljšajo v 15 minutah, je potrebna nujna medicinska pomoč.
Srčno popuščanje je stanje, ko srce ne more več učinkovito črpati krvi po telesu. Ločimo akutno in kronično srčno popuščanje ter popuščanje leve ali desne strani srca. Simptomi vključujejo dušenje, otekanje nog, utrujenost in zmanjšano zmogljivost. Bolezen razvrščamo v štiri funkcionalne razrede glede na stopnjo omejitve aktivnosti.
Zdravljenje srčnega popuščanja temelji na kombinaciji več skupin zdravil, ki delujejo sinergijsko za izboljšanje srčne funkcije in simptomov:
Redno spremljanje je ključno za uspešno zdravljenje. Pacienti morajo redno kontrolirati težo, krvni tlak in srčni utrip. Odmerki zdravil se prilagajajo glede na odziv bolnika in laboratorijske izvide, posebno ledvične funkcije in elektrolite.
Aritmije so motnje srčnega ritma, ki lahko prizadenejo vsakogar ne glede na starost. Med najpogostejše vrste spadajo atrijska fibrilacija, tahikardija, bradikardija in ventrikularne aritmije. Simptomi vključujejo palpitacije, omotico, težko dihanje, bolečine v prsih in utrujenost. Nekatere aritmije so lahko življenjsko nevarne in zahtevajo takojšnje zdravljenje.
V slovenskih lekarnah so na voljo različna zdravila za zdravljenje aritmij:
Pri jemanju teh zdravil je potrebna posebna previdnost. Redno spremljanje INR vrednosti je obvezno pri jemanju varfarina, medtem ko novi oralni antikoagulanti zahtevajo manj pogosto kontrolo. Pomembno je upoštevanje navodil glede časa jemanja in sočasne uporabe drugih zdravil.
Zdrav življenjski slog je temelj uspešnega zdravljenja srčno-žilnih bolezni. Priporočamo redno telesno aktivnost, prilagojeno vašemu zdravstvenemu stanju, uravnoteženo prehrano z manj soli in nasičenih maščob ter opustitev kajenja. Zmanjševanje stresa in zadostno spanje prav tako pomembno prispevata k zdravju srca.
Redno jemanje predpisanih zdravil je ključno za uspešno zdravljenje. Nikoli ne prenehajte jemati zdravil brez posvetovanja z zdravnikom, tudi če se počutite bolje. Zdravila hranite v suhem, hladnem prostoru, nedostopnem otrokom, in preverite rok uporabe.
Posebno pozornost namenite morebitnim interakcijam z drugimi zdravili, vključno s prosto prodajnimi preparati in prehranskimi dopolnili. O vsakem novem zdravilu obvestite svojega zdravnika ali farmacevta. Takoj se obrnite na zdravnika, če opazite nove simptome, poslabšanje obstoječih težav ali neželene učinke zdravil. Redne kontrole omogočajo pravočasno odkrivanje sprememb in prilagoditev zdravljenja.